Prostor nad oblaki, ki sprosti dušo in okrepi telo.

 

Popoln razgled nad mestom.

 

Pustolovske počitnice za otroke.

 

Najboljši čaj, jota in razgled nad mestom!

 

Dobrote iz domače kuhinje!

 
 
 
 

Sveže pečen kruh.

 
 
 

Slastna Cankarjeva kava!

 
 
1
1

Lintveren

Posebno mesto med izviri Ljubljanice si zasluži Lintvern, izvir potoka Bele, ki je naravni spomenik in kraška znamenitost. Teče skozi Betajnovo in se na Vrhniki izliva v Malo Ljubljanico. Občasni bruhalnik ali zaganjalka bruha vodo v določenih presledkih, vmes pa izvir delno ali povsem presahne. Zaporednje izbruhov je odvisno od padavin in dotoka vode, pa tudi od posebne oblike sifona, Po vsakem izbruhu sledi odbobje polnjenja podzemne votline do ponovnega prelitja, kar traja od nekaj ur do nekaj tednov.

lintvern

Rupnikova linija na Zaplani

V času pred drugo svetovno vojno je bila na Zaplani zgrajena Rupnikova linija, sistem utrdb, ki jih je Kraljevina Jugoslavija začela graditi na ozemlju zahodne Slovenije v pričakovanju italijanskega napada. Ta del Rupnikove linije ni bil nikoli vključen v neposredne napade, saj se je jugoslovanska vojska umaknila z obrambne črte še pred splošnim italijanskim napadom. Na 3 km dolgi krožni poti, ki jo spremlja 5 energetskih točk, je z informacijskimi tablami opisan obrambni sistem, delovanje in vloga bunkerjev, ki si jih lahko ogledamo tudi od znotraj.

Rimski zid

Ostanki rimskega obrambnega zidu (Claustra Alpium Iuliarum) pričajo o prisotnosti intenzivne vojaške obrambe na Vrhniki že v 3. st. n. št. Rimski zid je branil rimski imperij pred vdori vzhodnih ljudstev. Dolg naj bi bil približno 10 km, širok 1 m in visok 2 do 3 m. Pri Štampetovem mostu stoji rekonstruiran obrambni stolp, ki je varoval rimsko cesto, pri pokopališču pa je moč videti ostanke vogalnega stolpa peterostrane trdnjave, ki je varovala naselje pod njo.

Doživljajski center Moja Ljubljanica

Turistična ponudba naravne znamenitosti Ljubljanice in njenih izvirov podkrepi s stalno razstavo v Doživljajskem razstavišču Moja Ljubljanica, kjer turisti spoznavajo geografske značilnosti Ljubljanice in Vrhnike ter njun pomen v zgodovini. Pot razstave vodi obiskovalca skozi zgodovinska obdobja in pripoveduje o glavnih odkritjih tistega časa, kot so najstarejše odkrito leseno kolo do sedaj, staro 5200 let, deblak, arheološka zbirka družine Potočnik, ladja iz rimskih časov in druge. Razstava se zaključi v sedanjosti, kjer z različnimi elementi predstavijo vodilna podjetja na Vrhniki v prejšnjem stoletju in program Zero Waste, v katerem Vrhnika kot prva občina v državi sodeluje že od leta 2011. Doživljajsko razstavišče turistu stalno razstavo predstavlja na interaktiven, izkustven način in je primerna za vse generacije.

Kašče

Kašče predstavljajo le del nekdaj bogate arhitekturne dediščine širšega okoliša Vrhnike, ki se je ohranila do danes. Kašča je bila za kmeta pomembnejša celo od kozolca, zato je bila skrbno oblikovana. Bila jesrce” kmečkega doma in je označevala socialni položaj lastnika. Kašče na vrhniškem so večina samostojne, zidane stavbe v nadstropju, do katerega so vodile kamnite ali lesene stopnice. Pogosto imajo zidane arkade, ki so jih v naše kraje prinesli furlanski mojstri. Okna so navadno majhna, strehe so krite z opeko. Danes kašče služijo svojemu namenu le še tam, kjer se je ohranilo kmečko gospodarstvo. Na Vrhniki z okolico je zabeleženih kar 17 kašč. Najstarejša, z evidentirano letnico nastanka 1808, je Jelovčanova kašča. Po ustnem izročilu pa nekatere štejejo že 300 let, a je verodostojnost vprašljiva. Najbolj prepoznani sta Mikl’čeva kašča in Lukacova – Ankina kašča. Slednja je bila po ustnem izročilu zgrajena leta 1814 in prvič vpisana v Franciscejskem katastru leta 1824. Je enonadstropna stavba z opečno dvokapno streho. Klet je služila za shranjevanje poljščin kot so krompir, zelje, repa, medtem ko so v nadstropnem delu skladiščili suha živila (žito, suho sadje, suho meso …). Leta 2007 jo je odkupila sedanja lastnica Anka Grom ter jo 9 let kasneje prenovila, da lahko še danes spoznavamo vlogo kašč v takratnem času. Opečna kritina je bila zamenjana z novo, po stari apneni gradbeni tehniki so bili obnovljeni tudi fasadni in notranji ometi. Stavba pa ima od leta 2000 tudi status nepremične kulturne dediščine. Kaščo si lahko ogledamo na Stari Vrhniki. Lastnica vas prijazno sprejme s peharjem suhih hrušk in krhljev ter domačo kapljico. Ogled je primeren tako za najmlajše iz vrtca, kot šolske skupine, pohodnike, tudi posamezniki so lepo vabljeni.
Mladi spomine gradijo, starejši jih obujajo.

Najava obiska T: 041 792 137 (ga. Anka), E: anica.grom@gmail.com

Foto: Jože Pristavec

Visit Vrhnika

Spletna stran Visit Vrhnika je portal Turistično informacijskega centra (TIC) Vrhnika, kjer lahko na enem mestu izveste vse o Vrhniki in aktualnih dogodkih na Vrhniki. Objave TIC-a lahko spremljate tudi na facebook strani Visit Vrhnika

Tel: 040 848 442
E-mail: info@planina-vrhnika.si
© 2015 Planina nad Vrhniko

Izdelava in oblikovanje:
Visart_logo